UDK: 61+061.231=862=20
Maked med pregled 2001; 55(Suplement 47):69-77

CODEN: MKMPA3

ISSN 0025-1097
Maked med pregled 2001; 55(Supplement 47):69-77

 

SPECIFI^NATA IMUNOTERAPIJA JA REDUCIRA POTREBATA OD DOPOLNITELNA INHALATORNA TERAPIJA

 

Gorica Bre{kovska, Klinika za pulmologija i alergologija, Klini~ki centar, Medicinski fakultet, Skopje, Republika Makedonija

 

Specific immunotherapy reduces the need for additional inhalation therapy

 

Gorica Breshkovska, Clinic of Pulmology and Allergology, Clinic Centre, Medical Faculty, Skopje, Republic of Macedonia

 

D-r Gorica Bre{kovska e rodena vo Skopje na 26.08.1953 godina. Medicinski fakultet zavr{ila vo Skopje vo 1980 godina. Specijalisti~kiot ispit po Interna medicina go polo`ila vo1986god.

Od 1984 godina e pomlad asistent, a od 1987 e asistent na predmetot interna medicina. Doktorskata disertacija pod naslov Imunolo{ki karakteristiki na alergiskata bronhijalna astma vo uslovi na specifi~na hiposenzibilizacija e odbraneta na 24.04.1992 godina. Vo 1993 godina e izbrana za nau~en sorabotnik, a vo 1998 godina za vi{ nau~en sorabotnik po predmetot interna medicina i rakovoditel na oddelot za infekcii pri Klinikata za pulmologija i alergologija. Avtor e na preku 100 nau~no-stru~ni trudovi.

Se usovr{uvala vo poveke svetski centri vo oblasta na pulmologijata posebno alergologija: vo Sofija - Bugarija, vo Berlin-Univerzitetka Klinika Rudolf Virhov kako stipendist na Germanskata akademija.

Redoven ~len e na: Makedonskoto respiratorno zdru`enie, Evropskoto respiratorno zdru`enie, Evropska akademija za alergologija i klini~ka imunologija, UCB Institut za alergologija, Amerikanska Akademija za alergija, astma i imunologija. ^len e na ekspertska komisija pri Ministerstvo za Trud i socijalna politika vo(1998).

 

IZVADOK

Vo poslednava dekada zabele`an e zna~aen porast na prevalencijata na alergiskite zaboluvawa, osobeno na alergiskata bronhijalna astma. Se smeta deka kaj 35% od generalnata populacija se manifestiraat alergiski zaboluvawa. Antialergiskite medikamenti me|u koi i kortikosteroidite iako efikasni, ne se vo sostojba sami da re{at nekoi od bitnite problemi kaj alergiskite zaboluvawa, kako {to se porastot na morbiditetot i mortalitetot kaj astmata. Specifi~nata imunoterapija vo momentot e edinstven etiolo{ki tretman na alergiskite zaboluvawa i e naso~ena kon tretirawe na osnovata na alergijata. Na Klinikata za pulmologija i alergologija, vo oddelot za alergologija i imunologija, bea analizirani 65 pacienti (vozrast 19-45 god.) zaboleni od bronhijalna astma osetlivi kon alergen od treven polen. Rezultatite od ispituvawata na simptom skor pred otpo~nuvaweto, vo tekot i na krajot od imunoterapijata poka`aa statisti~ki zna~ajna razlika (p< 0,001). 89% od pacientite informiraa za podobruvawe ili potpolno is~eznuvawe na simptomite do zavr{uvawe na tretmanot.

Klu~ni zborovi: specifi~na imunoterapija; polen od treva; lekuvawe na astma; redukcija na inhalatorni kortikosteroidi.

 

SUMMARY

Significant increase of the prevalence of the allergic disorders, especially of the allergic bronchial asthma has been noted during the last decade. It is considered that allergic diseases are manifested in 35% of the general population. Antiallergic medications among which are the corticosteroids, although efficient, are not capable to solve by themselves some of the essential problems in allergic disorders , such as the increase of morbidity and mortality in asthma. Specific immunotherapy in this moment is the only etiologic treatment of the allergic disorders and it is directed towards the basis of the allergy. It is used when it is not possible to avoid the allergen and when the therapy administration is not capable, or is not sufficient to control the asthma symptoms (global initiative for asthma in 1995). At the Clinic of Pulmology and Allergology, in the Unit for Allergology and Immunology, a total number of 65 patients (aged 19-45 years), with bronchial asthma, sensitive to grass pollen allergen were analyzed. Symptom score evaluation before, during and after SIT demonstrated statistically significant difference (p<0,001). 89% of the patients reported improvement or complete loss of symptoms by the end of the treatment.

Key words: specific immunotherapy; grass pollen; treatment of asthma; reduction of inhalatory corticosteroids.

 

 

Vo poslednava dekada zabele`an e zna~aen porast na prevalencijata na alergiskite zaboluvawa, osobeno na alergiskata bronhijalna astma. Se smeta deka kaj 35% od generalnata populacija se manifestiraat alergiski zaboluvawa (1). Razvojot na alergiskata inflamatorna kaskada e rezultat na ekspozicija na mukoznite mast kletki (vrzani so IgE) kon razli~ni alergeni (2).

Terapijata na alergi~nite pacienti ovozmo`uva:

· reducirawe na simptomite,

· spre~uvawe na progresija na zaboluvaweto

(hroni~ni, ireverzibilni strukturni promeni),

· izbegnuvawe ili minimizirawe na strani~nite efekti vrzani so terapijata,

· podobruvawe na kvalitetit na `ivotot.

Alergiskata bronhijalna astma pretstavuva hroni~no vospalenie na di{nite pati{ta kaj koe se involvirani ne samo kletkite od imunolo{kiot sistem tuku i onie od di{nite pati{ta.Mo`nite intervencii kaj zabolenite od alergiska bronhijalna astma opfa}aat:

· izbegnuvawe kontakt so alergenot,

· koristewe na antialergiski medikamenti

(farmakolo{ki tretman),

· specifi~na imunoterapija (SIT).

Edinstven na~in da se spre~i pojava na simptomi na alergiskata bronhijalna astma e izbegnuvawe kontakt so inkriminiraniot alergen. Vo praksa, kompletna kontrola na simptomite na vakov na~in e mnogu te{ko da se postigne bez golemi restrikcii vo `ivotot i aktivnostite na pacientot (3).

Antialergiskite medikamenti me|u koi i kortikosteroidite iako efikasni, ne se vo sostojba sami da re{at nekoi od bitnite problemi kaj alergiskite zaboluvawa, kako {to se porastot na morbiditetot i mortalitetot kaj astmata.

Specifi~nata imunoterapija vo momentot e edinstven etiolo{ki tretman na alergiskite zaboluvawa i e naso~ena kon tretirawe na osnovata na alergijata (4).

Se koristi koga e nevozmo`no odbegnuvawe na alergenot i koga ordiniranata terapija ne e vo sostojba ili e nedovolna da gi kontrolira sismptomite na astmata (Globalna incijativa za astma, 1995 god.).

Zna~ajno e da se spomne, deka specifi~nata imunoterapija ne e vo konflikt so medikamentoznata terapija, tuku deka e komplementarna na istata.

Patogenezata na alergiskata reakcija vklu~uva kombinacija od humoralni i celularni promeni predizvikani od ekspozicija na alergen. Ulogata na T-limfocitite vo razvojot na alergiskiot vospalitelen (inflamatoren) odgovor e dobro poznata. Hipoteti~ki, vo tek na specifi~nata imunoterapija predominantniot Tpo2 odgovor se naso~uva kon Tpo1 odgovorot. Toa podrazbira zgolemena sinteza na IFN-g i namalena produkcija na IL-4 i od nego zavisnata sinteza na IgE.

Klini~kiot odgovor na celniot organ kon imunoterapijata rezultira so zgolemuvawe na IFN-g kletki von od sezonata. Ovaa pojava u{te pojasno go potvrduva protektivniot efekt na Tpo1 odgovorot. Od osoben interes e i vlianieto na CD8 + kletkite koi aktivirani produciraat golemi koli~ini na IFN-g. Po subkutana imunoterapija se zgolemeuva brojot na CD8 kletkite vo tkivoto.

Vo tek na specifi~nata imunoterapija doaga do izmeni vo koncentracijata na antitelata osobeno na IgE-IgG.Koncentraciite na serumskiot IgE vo tek na subkutanata imunoterapija vo inicialniot stadium rastat, a potoa postepeno se namaluvaat. Alergenskiot tretman e vo sostojba da gi namali sezonskite variacii na IgE antitelata zabele`eni kaj pacienti so alergiski rinitis i so ostanatata terapija da gi svede vrednostite na IgE pod predtretmanskite.

Namaluvaweto na vrednistite na IgE antitelata e vo inverzna korelacija so porastot na takanare~enite blokira~ki IgG antitela koi se vo sostojba da ja blokiraat reakcijata na pasiven transver. Se smeta deka IgG antitelata kompetitiraat so IgE i na toj na~in ja blokiraat IgE uslovenata aktivacija na mast kletkite.

Koncentraciite na IgG antitelata vo tek na specifi~nata imunoterapija ne poka`uvaat zna~ajna pozitivna korelacija so klini~kiot skor.

Specifi~nata alergenska terapija naj~esto se koristi kaj pacienti so blaga i sredno te{ka forma na zaboluvaweto. Poradi toa, vo sekojdnevnata preksa se nametnuva potreba od dopolnitelna medikamentozna terapija osobeno pri otpo~nuvawe so tretmanot.

 

CEL

Cel na trudot e da se utvrdi potrebata od medikamentozna terapija-inhalatorni kortikosteroidi i/ili beta agonisti kaj pacienti koi primaat SIT na po~etokot, vo tek i na krajot od alergenskiot tretman.

 

 

MATERIJAL I METOD

Na Klinikata za Pulmologija i alergologija vo oddelot za alergologija i imunologija bea analizirani 65 pacienti (vozrast 19-45 god.) zaboleni od bronhijalna astma osetlivi kon alergen od treven polen.

Kaj site ispitanici pred po~etokot na tretmanot bea napraveni slednite ispituvawa: ko`ni alergolo{ki testovi (prick test), FEV1, simptom skor (pacientite gi opi{aa slednive simptomi vo tek na denot: ote`nato di{ewe, svirewe vo gradite, ka{lica), histaminski test, totalen IgE (Enzim Imuno Esej) i totalen IgG (Imuno -turbidimietriski).

Pacientite vodea li~en dnevnik vo koi gi vnesuvaa simptomite i potrebata od inhalatorna terapija vo tek na denot.

Specifi~nata imunoterapija be{e izveduvana so depo alergen od treven polen vo koncentracii utvrdeni so standarden protokol.

Pokraj SIT pacientite otpo~naa so terapija so inhalatorni kortikosteroidi (Beclomethasone a 600mcg -Becotide i Salbutamol-Ventolin po potreba).

 

REZULTATI

Rezultatite od ispituvawata na simptom skor pred otpo~nuvaweto, vo tekot i na krajot od imunoterapija poka`aa statisti~ki zna~ajna razlika (p< 0,001). 89% od pacientite informiraa za podobruvawe ili potpoln gubitok na simptomite do zavr{uvawe na tretmanot.

Sl. 1. Dinamika na simptom skor pred otpo~nuvaweto, vo tekot i na krajot od SIT

 

Pacientite vodea li~en dnevnik vo koi gi vnesuvaa pokraj simptomite i potrebata od inhalatorna terapija vo tek na denot.

Signifikantnoto podobruvawe na FEV1 (Sl.2) za okolu 57%, ja namali potrebata od dopolnitelna medikamentozna terapija- koristeweto na b2- agonisti se namali za 46%, a na inhalacioni kortikosteroidi za 38% vo tekot na terapijata.

 

Sl.2. Dinamika na vrednostite od FEV1 i medikamentozen skor pred otpo~nuvawe, vo tekot i na kraj od SIT

Pritoa, 22 pacienti prodol`ija so minimalna doza od 200-400mcg Beclomethasone dnevno vo polenskata sezona. Napomenuvame deka, 41 pacient nemaa potreba od dopolnitelna terapija so inhalatorni kortikosteroidi vo polenskata sezona ve}e po tretata godina od alergenskiot tretman (Sl.3).

Sl.3. Medikamentozen skor kaj pacientite po tretata godina od SIT

 

Po 5 godini od SIT potrebata od terapija so inhalatorni kortikosteroidi se namali za okolu 70%.

Analizata na nivoto na totalniot IgE kaj pacientite, kompariran so predtretmanskite vrednosti registrira signifikantno opa|awe vo tekot na ispituvaniot period.

 

Tabela 1: Vrednosti na IgE

65 pacienti

pred terapija

vo tek

na kraj

BDP + SIT

529± 28.3

489± 17.5

478± 21.2

SIT

-

490± 14.2

470 ± 23.5

 

Lesno zgolemuvawe na vrednostite na IgG nastapi po edna godina od specifi~niot tretman. Istoto be{e poizrazeno kaj grupata pacienti koi primaa edinstveno alergenska vakcina. Klini~ka relevantnost na ovj fakt se potvrduva so opservacijata deka vo tek na polenskata sezona pacientite so povisoki vrednosti na IgG imaat ponizok simptom skor (Sl.4).

Sl. 4. Dinamika na vrednostite od IgG i simptom skor pred otpo~nuvawe, vo tekot i na kraj od SIT.

 

Evaluacija na efektite na imunoterapijata preku sledeweto na objektivnite i subjektivnite pokazateli (vrednostite na FEV1, simptom skor, promenite na nivo na antitelata) go potvrduvaat zna~eweto na alergenskata vakcina so polen vo terapijata na alergiskata bronhijalna astma (5-7).

Golem broj studii potvrduvaat zgolemuvawe na nivoto na IgG antitelata, iako tie nesekoga{ koreliraat so simptomniot skor i redukcijata na ko`nata senzitivnost (8).

Dopolnitelna terapija so inhalatorni kortikosteroidi i/ili beta agonisti e potrebna pri otpo~nuvawe so terapijata zaradi kontrola na postoe~kite simptomi na astmata (9).

Kaj 89% od pacientite nastapuva statisti~ki zna~ajno podobruvawe na simptomite ili nivno potpolno is~eznuvawe vo polenskata sezona, so {to zna~ajno se podobruva kvalitetot na `iveeweto kaj ovie pacienti.

 

ZAKLU^OCI

· Specifi~nata imunoterapija vo momentot e edinstven etiolo{ki tretman na alergiskite zaboluvawa.

 

· Koristejki standardni ekstrakti i optimalni dozi na alergeni, SIT e terapiski model koj kaj IgE determiniranata bronhijalna astma e sposoben da gi modulira fundamentalnite mehanizmi, istovremeno postignuvajki dolgotraen efekt kai pacientite.

 

· Signifikantnata redukcija na simptomite ja namaluva ili potpolno ja gubi potrebata od dopolnitelna medikamentozna terapija.

 

 

LITERATURA

1. Evans R. Epidemiology and natural history of asthma,allergic rhinitis and

atopic dermatitis.In Allergy 1993

2. Johanson S.G.O. Progres in Allergy and Clinical Immunology

3. Boner AL,Peroni DG et al. Influence of allergen avoidance at high altitude on

serum markers of eosinophil activation in children with allergic asthma.Clin

Exp Allergy 1993

4. WHO position paper. Allergen immunotherapy: Therapeutic vaccines for

allergic diseases. Geneva, January 27-29, 1997.

5. Ipsen H,Shwartz B et al.Immunotherapy with partially purified end standardizzed

tree pollen extracts.III.Allergy 1998

6. Olsen OT,et al.A double-blind,randomized study investigating the efficacy and specificity of immunotherapy with Artemisia vulgaris .Allergol Immunopat 1995

7. Walker SM,et al .Grass pollen immunotherapy:efficacy and safety during a 4-year follow - up study Allergy 1995

8. Aalberse RC,van Milligen et al. Allergen - specific IgG4 in atopic disease.

Allergy1993

9. Durham SR et al.Long-term clinical efficacy of pollen immunotherapy

N Engl J Med 1999

 


Copyright (c) 2001 by Macedonian Society of Basic, Clinical Immunology and Allergology.
All rights reserved.
WEB design: Mirko Spiroski, MD, PhD
Optimally viewed with Internet Explorer
Revised: March 5, 2001